O NAS

V tistem ranem jutru davnega leta 1815, ko se je sonce prebujalo nad kozjaškimi hribi in so njegovi žarki božali travo Pesniške doline, benediktinci Admont niso niti slutili, da se bo prva vinska trta, ki so jo zasadili na razprtem pobočju, obdržala vse do današnjega dne.

Od prve do druge in tretje nežne sadike je z njihovim trdim delom kmalu nastalo 38 hektarjev veliko posestvo, ki so ga marljivi benediktinci negovali in cenili kod svoje največje bogastvo vse do 1938. leta. Takrat je dedek Ivan Dopler prevzel skrb in odgovornost nad celotnim posestvom s ciljem, da prenese svoje znanje, izkušnje ter ljubezen do vinske trte in dobre kapljice tudi na svoje potomce.

S svojo hčerko Veroniko je nestrpno pričakoval prve kapljice iz stisnjenih grozdnih jagod. Skupaj sta skušala prepoznati vse omamne vonje in okuse, ki so se skrivali v prvem moštu in radostno privabljali prve čebele in hkrati zbirali ob sebi družino in tudi prijatelje.

Vsak požirek tega vina se je izpil – kot okrepčilo in najboljša osvežitev v vročih dneh, kot tudi v času, ko je vse vinograde popolnoma prekrila najdebelejša snežna odeja. Prav ta žametna, sočna, dišeča in okusna kapljica vina se je z velikim spoštovanjem prenašala iz generacije v generacijo.

Zato je Veronika Krsnik od leta 2002 podarila vse svoje dragoceno znanje mlajši hčerki Mihaeli, ki so jo dedkove pripovedi o vinski trti prevzele in navdušile že v otroštvu, tako da je vse svoje poslanstvo posvetila dobri vinski kapljici. Sanje, da bo nekoč posedovala enega največjih in najlepših vinogradov Slovenije, ki se bo razprostiral tudi v hribe sosednje Avstrije, so bile na poti uresničitve.

Tako je cenila svojega dedka, da se je skupaj z možem in družino v teh modernih časih posvetila proizvodnji vina v svoji vinski hiši, ki jo je ponosno poimenovala Doppler – ime, ki nosi v sebi prav tisto ljubezen in spoštovanje do vina in tisti žar, ki ga je dedek prenašal na nove rodove. In danes Mihaela preživlja svoje dneve v vinogradu in v eni najmodernejših vinskih kleti preizkuša in okuša svoj pridelek.

Medtem ko njeni otroci tekajo za njo po vinogradu, opazujejo, sprašujejo in rastejo skupaj z njim, prav tako kot je nekoč ona, sama budno spremlja vsak trs , barvo listja, sonce pa s svojo toploto oplaja in daje noto vsaki prihodnji trgatvi. Mihaela in hiša vin Doppler se trudita ustvariti nove uspehe, vinogradu nameniti še več kot je potrebno in predvsem predstaviti okus in vonj vina novim oboževalcem teh bisernih kapljic.

In kdo ve, morda se bodo nekega dne po vinogradu sprehajale Lina, Lana ali pa Lena in razmišljale o tradiciji vinogradništva, ki jim jo je predala njihova mama Mihaela.